Polna Luna
Luna je edini naravni satelit Zemlje — gravitacijsko vezano, sinhrono rotirajoče nebesno telo, ki kroži okoli Zemlje.
Ključni podatki (za natančnost):
- Povprečna razdalja: ~384 400 km
- Polmer: ~1 737 km; masa: ~7,35 × 10²² kg
- Orbitalno obdobje: 27,3217 dneva (zvezdno); sinodski mesec: 29,53 dneva
- Rotacija: sinhrona (vedno kaže približno isto »prvo« stran)
- Nastanek: po prevladujoči hipotezi velikanskega trka pred ~4,5 mrd let
- Pomen: glavni povzročitelj plimovanja in pomemben stabilizator Zemljine osi.
Polna Luna
Luna je naš večni spremljevalec in tih kompas noči. S svojo nežno svetlobo povezuje znanost in domišljijo, razkriva ritem plime in oseke, razkazuje sence svojih kraterjev in vabi k opazovanju, a ne zgolj Lune, ampak celotnega neba. Na tej strani smo v Luno zazrti z očmi ljubiteljstva – radovedno, spoštljivo, skozi mite in resnice, s prostim očesom, fotoaparatom ali teleskopom. Dobrodošli.
Vodnik po Luni.
Polna luna je lunina mena, ko je elongacija Lune približno 180°: Sonce, Zemlja in Luna so v sizigiji, Luna pa je na nebu nasproti Soncu. Lunarni disk je za opazovalca z Zemlje skoraj v celoti osvetljen. Do mrka ne pride vsak mesec, ker je Lunina tirnica glede na ekliptiko nagnjena za približno 5,1°, zato polna luna ni isto kot lunin mrk. Polna luna je primerna za prepoznavanje velikih temnih površin (»morij«); za opazovanje reliefa (kraterjev, grebenov) so najboljši dnevi ob krajcih, ko terminator poudari sence.
Zanimivosti o Luni
Nekaj dejstev, ki jih morda niste vedeli.
Vedno ista stran
Luna je v sinhroni rotaciji z obhodom okoli Zemlje, zato večino časa vidimo isto poloblo. Zaradi libracije pa skozi mesece postopno uzremo približno 59 % njenega površja (ne le natančno polovice).
Ni “večno temne” strani
»Temna stran« Lune je zgolj od Zemlje odvrnjena polobla; tudi ta se izmenično osvetljuje s Soncem. Stalna tema obstaja le v trajno zasenčenih delih globokih polarnih kraterjev.
Superluna in mikroluna
Ker je Lunina tirnica eliptična, je včasih bliže (perigej, ~363 300 km) in včasih dlje (apogej, ~405 500 km). Pri »superluni« je navidezni premer lahko do približno 14 % večji, svetlost pa do okoli 30 % višja kot pri »mikroluni«. Gre za poljudna izraza, ne uradno klasifikacijo.
Pepelnata svetloba
Nežen sij neosvetljenega dela Lune je odboj sončne svetlobe od Zemlje (Earthshine). Najbolj je viden približno 2–5 dni po mlaju ali pred mlajem ob tankem srpu.
Plimovanje in ritmi oceanov
Lunin gravitacijski privlak je glavni povzročitelj plimovanja oceanov. Ob polni in mladi luni (poravnava s Soncem) nastopijo izrazitejše sizigijske plime; ob prvem in zadnjem krajcu kvartne (šibkejše) plime. Na dolgih časovnih skalah Luna pomembno prispeva k stabilizaciji nagiba Zemljine osi.
Odtisi, ki ostanejo
Na Luni ni vremenskih procesov, zato sledi misij Apollo ostajajo zelo dolgo. Površje počasi spreminjajo mikrometeoritski udari, sončev veter in temperaturna preperevanja.
Pogosta vprašanja
Nekaj pogostih vprašanj in odgovorov o Luni.
Kako je nastala Luna?
Po trenutno najbolje podprti hipotezi velikega trka je zgodaj po nastanku Osončja v zgodnjo Zemljo trčilo protoplanetno telo (Theia). Iz vročega razbitinskega diska okoli Zemlje se je Luna hitro oblikovala z nalaganjem snovi (akrecija). Najstarejša lunina skorja je stara približno 4,46 milijarde let. Zanimiv je tudi teološki pogled stvarjenja (Geneza).
Zakaj zmeraj vidimo “isto stran” Lune?
Luna je plimsko zaklenjena: vrti se okoli osi z enako hitrostjo, kot kroži okoli Zemlje (siderealno ~27,3 dneva). Zaradi “libracije” pa skozi čas vseeno vidimo malo več kot polovico površja (~59 %).
Ali Luna sveti?
Ne. Luna nima svoje svetlobe, ampak odbija Sončevo svetlobo; lunine mene nastanejo zaradi spreminjajoče se geometrije Sonca–Zemlje–Lune (sinodični mesec ~29,5 dneva).
Kaj pomeni superluna?
Superluna je neformalni izraz za polno Luno blizu perigeja (najbližje točke lunine tirnice okoli Zemlje). Takrat je njen navidezni premer večji in svetlost višja — približno do 14 % večja in do 30 % svetlejša kot pri polni Luni blizu apogeja. Astronomsko natančnejši izraz je perigejska polna Luna.
Kakšna je povprečna razdalja in velikost Lune?
Povprečna razdalja je ~384.400 km (od ~363.300 km do ~405.500 km), premer Lune je ~3.475 km.
Ali je na Luni voda?
Da. V stalno zasenčenih kraterjih na polih so potrjeni depoziti vodnega ledu; poleg tega je v regolitu zaznana vezana OH/H₂O v sledovih.
Kakšna je gravitacija in atmosfera na Luni?
Površinska gravitacija je ~1/6 zemeljske (~1,62 m/s²). Luna nima klasične atmosfere, temveč izjemno redko eksosfero (sledi He, Ar, Na, K ipd.); zato se temperatura močno giblje (približno –173 °C ponoči do +127 °C podnevi).
Zakaj je polna Luna včasih oranžna ali rdečkasta?
Ko je nizko nad obzorjem, svetloba potuje skozi daljšo pot po atmosferi. Rayleighovo sipanje in atmosfersko slabljenje močneje odstranita kratkovalovne (modre) komponente; pri megli, prahu ali dimu prispeva še Miejevo sipanje. Zato se Luna zdi oranžna/rdečkasta (to ni isto kot rdečina med luninim mrkom).
Ali polna Luna vpliva na spanje?
Dokazi so mešani. Posamezne študije zaznajo zelo majhne spremembe (npr. nekaj minut manj spanja), a metaanalize in večje replikacije ne potrjujejo doslednega, pomembnega učinka. Če vpliv obstaja, je verjetno majhen.
Kdaj je naslednja polna Luna v Sloveniji?
Trenutek polne Lune je globalno enak (geocentrično definiran); razlikuje se le lokalni čas. Za točen datum/uro v časovnem pasu Europe/Ljubljana (CET/CEST) uporabite zanesljive efemeride (npr. IAU/NASA/ugledni observatoriji). Če želite, vam navedem točen naslednji datum in uro.